IAB TCF: kdo ga potrebuje?

Kaj je IAB TCF?

Transparency & Consent Framework (TCF) je standard organizacije IAB Europe, panožnega združenja evropske industrije digitalnega oglaševanja. Nastal je za spletna mesta in aplikacije, ki služijo s prikazovanjem oglasov drugih.

Ko prodajaš oglasni prostor, lahko v ozadju na vsak ogled oglasa licitira več deset ali celo več sto ponudnikov oglaševalske tehnologije. Vsak od njih mora vedeti, ali je obiskovalec dal privolitev in za kaj. TCF to standardizira: tvoja pasica za piškotke izbiro zapiše v kodiran niz, niz TC (TC string), vsak ponudnik pa ga prebere na enak način.

Za to TCF uporablja določen seznam namenov, kot sta „uporaba profilov za izbiro personaliziranega oglaševanja“ in „merjenje uspešnosti oglaševanja“, ter globalni seznam ponudnikov (Global Vendor List): ponudnike, registrirane pri IAB Europe. Okvir se redno posodablja; trenutna različica, TCF v2.3, je obvezna od marca 2026.

Kdo ga potrebuje?

TCF potrebuješ, če prodajaš oglasni prostor, torej če na svojem spletnem mestu ali v aplikaciji prikazuješ oglase drugih. Na primer prek:

• Google AdSense, Google Ad Manager ali AdMob;
• drugih oglaševalskih omrežij ali platform za programatično oglaševanje;
• header biddinga, kjer na tvoja oglasna mesta licitira več strani.

Za Googlove izdelke je to trdna zahteva. Od 16. januarja 2024 morajo založniki, ki uporabnikom v EGP ali Združenem kraljestvu prikazujejo personalizirane oglase, uporabljati platformo za upravljanje privolitev (CMP) s certifikatom Googla, ki je integrirana s TCF; za Švico to velja od 31. julija 2024. Brez nje tvoj promet ni več upravičen do personaliziranih oglasov Googla in dobi kvečjemu nepersonalizirane ali omejene oglase.

To zadeva predvsem novičarske strani, bloge in primerjalne strani, ki živijo od prihodkov iz oglasov.

Kdo ga ne potrebuje?

Večina spletnih mest TCF ne potrebuje:

• spletne trgovine, tudi če oglašuješ z Google Ads ali Meta;
• poslovna spletna mesta, tudi z Google Analytics, LinkedIn Insight Tag ali drugimi trženjskimi oznakami;
• blogi in spletna mesta brez oglasov tretjih oseb;
• podjetja SaaS in druga spletna mesta, ki pridobivajo stranke, oglasnega prostora pa ne prodajajo.

Razlika je v smeri. Če oglašuješ, oglase kupuješ in rezultate meriš na svojem spletnem mestu. Potrebuješ privolitev obiskovalcev in, če uporabljaš Google, Google Consent Mode v2. Če prikazuješ oglase, prostor prodajaš drugim, in šele takrat pride v poštev TCF.

Zakaj ga ne bi vklopil za vsak primer?

Če TCF vklopiš, ko ga ne potrebuješ, ima to samo slabosti:

• Bolj zapletena pasica. Obiskovalci vidijo dolg seznam namenov in včasih na stotine ponudnikov, pogosto tudi s stikali za „zakoniti interes“. To je težko razumljivo in običajno zniža delež obiskovalcev, ki dajo privolitev.
• Več vzdrževanja. Odločiti se moraš, katere ponudnike dovoliš, seznam ponudnikov in pravila TCF pa se spremenijo z vsako novo različico.
• Brez koristi. Google od oglaševalcev TCF ne zahteva: za Google Ads in Analytics je standardna pot tvoja pasica plus Consent Mode v2. Googlove oglasne oznake lahko preberejo niz TC, vendar samo, če to namerno vklopiš.

Tudi sam TCF je bil pod pravnim drobnogledom. Belgijski organ za varstvo podatkov je leta 2022 ugotovil, da okvir krši GDPR. Sodišče EU je marca 2024 odločilo, da je niz TC lahko osebni podatek in da je IAB Europe zanj lahko skupni upravljavec. Belgijsko tržno sodišče (Market Court) je maja 2025 to odločbo razveljavilo iz postopkovnih razlogov, vendar je potrdilo globo 250.000 EUR in razsodilo, da je IAB Europe skupni upravljavec samo za obdelavo nizov TC. IAB Europe je okvir od takrat prilagodil.

Kaj o tem pravi Informacijski pooblaščenec

Informacijski pooblaščenec TCF ne omenja, v svojih Smernicah o uporabi piškotkov in podobnih sledilnih tehnologij (december 2023) pa opisuje prav težave, ki jih TCF skuša rešiti. Programatično oglaševanje v realnem času označuje za posebej problematično: oglasni prostor se prodaja med nalaganjem strani, zato vnaprej ni mogoče vedeti, s kom vse se bodo delili podatki obiskovalca. Ker je veljavna le ustrezno informirana privolitev, morajo biti informacije čim bolj konkretne; pavšalna navedba, da se piškotki uporabljajo za oglaševanje in se lahko posredujejo tretjim, ni ustrezna.

Smernice med neskladnimi praksami navajajo tudi nalaganje piškotkov na podlagi zakonitega interesa. Če uporabljaš TCF, zato preveri, da se piškotki in podobne tehnologije ne nalagajo brez privolitve, tudi kadar pasica pri nekaterih ponudnikih prikazuje stikala za zakoniti interes.

Kaj potrebuješ namesto tega

Za spletno mesto brez oglasov tretjih oseb je to dovolj:

1. Pasica za piškotke, ki najprej prosi za privolitev, s „Sprejmi“ in „Zavrni“ drug ob drugem.
2. Blokiranje do privolitve: trženjski in statistični piškotki se naložijo šele, ko se obiskovalec strinja.
3. Google Consent Mode v2, če uporabljaš Google Ads ali Google Analytics. Glej Google Consent Mode v2.
4. Politika piškotkov in dokaz o privolitvi.

Cookie Confirm pokriva te štiri točke s kratko, jasno pasico brez seznama več sto ponudnikov. Če prikazuješ oglase prek Google AdSense ali Ad Manager, preveri, ali ima tvoja pasica za piškotke Googlov certifikat za TCF.

Viri

• IAB Europe: Transparency & Consent Framework
• IAB Europe: prehod na TCF v2.3
• Pomoč za Google Ad Manager: zahteve za upravljanje privolitev pri prikazovanju oglasov v EGP, Združenem kraljestvu in Švici
• Pomoč za Google AdSense: nove zahteve glede privolitve za promet v Švici
• Pomoč za Google Ads: integracija Google Ads z IAB TCF
• Belgijski organ za varstvo podatkov: Sodišče EU odgovarja na vprašanja za predhodno odločanje v zadevi IAB Europe
• Belgijski organ za varstvo podatkov: tržno sodišče odloča v zadevi IAB Europe
• SEU: zadeva C-604/22, IAB Europe
• Informacijski pooblaščenec: Smernice o uporabi piškotkov in podobnih sledilnih tehnologij (15. december 2023)
• PISRS: Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), 225. člen