Kaj je zid piškotkov?
Zid piškotkov blokira vsebino spletnega mesta, dokler obiskovalec ne klikne „Sprejmi“. Možnosti „Zavrni“ ni, ali pa zavrnitev pomeni, da ne prideš naprej. Namen je izsiliti privolitev za sledilne ali oglaševalske piškotke.
Težava je v tem, da privolitev šteje samo, če je prostovoljna. To zahtevo določa GDPR, 225. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) pa se pri privolitvi v piškotke sklicuje prav na predpise o varstvu osebnih podatkov.
Kaj pravi Informacijski pooblaščenec?
Informacijski pooblaščenec, ki v Sloveniji nadzira piškotke, je zidove piškotkov obravnaval v svojih Smernicah o uporabi piškotkov in podobnih sledilnih tehnologij (december 2023). Njegova stališča:
- Pri zidu piškotkov obiskovalci nimajo možnosti, da bi se izognili piškotkom, ki za delovanje spletnega mesta niso nujni. Njihova izbira je le navidezna, saj so v privolitev dejansko prisiljeni.
- Presoja je odvisna od okoliščin posameznega primera, vendar pogojevanje uporabe storitve ali funkcionalnosti spletnega mesta s privolitvijo v piškotke praviloma ni dovoljeno.
- Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah v uvodni izjavi 25 sicer omenja, da je dostop do posebne vsebine lahko pogojen s sprejetjem piškotka. Informacijski pooblaščenec poudarja, da je GDPR pozneje postavil strožje pogoje za privolitev in da je treba to izjemo razlagati ozko.
- Spletno mesto ne sme pogojevati splošnega dostopa s sprejetjem piškotkov. Omeji lahko kvečjemu specifično vsebino, če obiskovalec ne privoli, in še to le, kadar za to obstaja izrecen zakonit namen.
Informacijski pooblaščenec dodaja, da tudi privolitev v okviru splošnih pogojev uporabe ni dobra rešitev. Če sprejem pogojev povežeš s privolitvijo v obdelavo, ki za storitev ni potrebna, privolitev po četrtem odstavku 7. člena GDPR ni prostovoljna. Osebni podatki ne smejo postati plačilno sredstvo za dostop do storitve.
Evropski okvir
Evropski odbor za varstvo podatkov (EOVP), v katerem sodelujejo vsi nadzorni organi EU, tudi Informacijski pooblaščenec, je v Smernicah 05/2020 o privolitvi jasen: da bi bila privolitev prostovoljna, dostop do storitev in funkcij ne sme biti pogojen s privolitvijo v shranjevanje informacij na napravi obiskovalca ali njihovo branje z nje. Njegov primer je spletno mesto, ki blokira vso vsebino razen poziva k sprejemu piškotkov. Po mnenju EOVP obiskovalec tam nima prave izbire, zato privolitev ni veljavna.
Druge države imajo podobna, a ne povsem enaka stališča. Nizozemski AP zid piškotkov brez razumne alternative obravnava kot nedovoljen, francoski CNIL pa ga presoja od primera do primera in pričakuje resnično in pošteno alternativo. Če ciljaš na obiskovalce v drugih državah, preveri tudi njihova pravila.
Evropska komisija je novembra 2025 v digitalnem omnibusu (Digital Omnibus) predlagala spremembe pravil o piškotkih, vendar predlog do oktobra 2026 še ni bil sprejet, zato veljajo sedanja pravila.
„Privolitev ali plačilo“
Nekateri založniki ponujajo izbiro: sprejmi sledenje za personalizirane oglase ali plačaj za dostop brez njega. Temu pravimo „privolitev ali plačilo“ (consent or pay oziroma pay or OK).
- Sodišče EU je leta 2023 v zadevi Meta Platforms proti Bundeskartellamt navedlo, da je treba uporabnikom, ki zavrnejo, ponuditi enakovredno alternativo brez te obdelave, po potrebi za ustrezno plačilo.
- Mnenje EOVP 08/2024 se nanaša samo na velike spletne platforme. Pravi, da v večini primerov ne morejo izpolniti zahtev za veljavno privolitev, če ponujajo le izbiro med privolitvijo v vedenjsko oglaševanje in plačilom. EOVP želi, da razmislijo o brezplačni alternativi brez vedenjskega oglaševanja.
- Informacijski pooblaščenec v svojih smernicah tega modela posebej ne obravnava. Njegovo opozorilo, da osebni podatki ne smejo postati plačilno sredstvo, pa kaže, da bi ga presojal strogo.
Za običajno poslovno spletno mesto je to redko pomembno: s personaliziranimi oglasi ne služiš, zato ni ničesar, za kar bi se „plačalo“.
Kaj narediti namesto tega
Za skoraj vsako spletno mesto je najboljša možnost preprosta:
- Obiskovalce spusti naprej v vsakem primeru. „Sprejmi“ in „Zavrni“ (ali „Ne strinjam se“) prikaži drug ob drugem, enako vidno, in spletno mesto naj ostane uporabno tudi po zavrnitvi.
- Blokiraj samo tisto, za kar je potrebna privolitev. Nujni piškotki se lahko naložijo; analitične in trženjske oznake počakajo na privolitev.
- Vgrajene vsebine naloži šele po privolitvi. Namesto videoposnetka ali zemljevida, ki namešča piškotke, prikaži nadomestno sliko z razlago in gumbom za privolitev. Tako omejiš le to vsebino, ne celega spletnega mesta.
- Privolitve ne skrivaj v splošnih pogojih. Pogoje uporabe in politiko piškotkov loči.
- Zapomni si izbiro. Obiskovalca, ki je zavrnil, ne sprašuj na vsaki podstrani znova.
- Jasno pojasni, kaj uporabljaš in zakaj, v pasici in v politiki piškotkov.
Cookie Confirm deluje tako: pasica ponuja prostovoljno izbiro, blokira skripte do privolitve in si izbiro zapomni. Katere piškotke lahko uporabljaš brez privolitve? Poglej vodnik Zakon o piškotkih v Sloveniji.
Viri
- PISRS: Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), 225. člen
- Informacijski pooblaščenec: Smernice o uporabi piškotkov in podobnih sledilnih tehnologij (15. december 2023)
- EUR-Lex: Uredba (EU) 2016/679 (GDPR), člena 4(11) in 7(4)
- EUR-Lex: Direktiva 2002/58/ES (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), uvodna izjava 25 in člen 5(3)
- EOVP: Smernice 05/2020 o privolitvi na podlagi Uredbe 2016/679
- EOVP: Smernice 03/2022 o zavajajočih vzorcih v vmesnikih platform družbenih medijev
- EOVP: Mnenje 08/2024 o veljavni privolitvi v okviru modelov „privolitev ali plačilo“ velikih spletnih platform
- Delovna skupina iz člena 29: Delovni dokument 02/2013 o pridobivanju privolitve za piškotke
- SEU: zadeva C-252/21, Meta Platforms proti Bundeskartellamt
- Autoriteit Persoonsgegevens: spletna mesta morajo ostati dostopna, ko obiskovalec zavrne sledilne piškotke
- CNIL: zidovi piškotkov, prva merila za presojo
- Evropska komisija: digitalni paket (Digital Omnibus)