Kaj je zakoniti interes?
GDPR (Splošna uredba o varstvu podatkov) dovoljuje obdelavo osebnih podatkov le na eni od šestih pravnih podlag (člen 6(1)). Ena od njih je privolitev. Druga je zakoniti interes iz točke (f): obdelava je zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov upravljavca ali tretje osebe, razen kadar nad temi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznikov, zlasti če je posameznik otrok. Javni organi se nanj pri opravljanju svojih nalog ne morejo opreti.
Sodišče EU iz tega izpeljuje tri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni hkrati:
- Zakoniti interes. Interes mora biti skladen s pravom, jasno opredeljen in dejanski v času obdelave. Ni treba, da je določen z zakonom.
- Potrebnost. Obdelava mora biti za ta interes nujno potrebna. Če je isti cilj razumno mogoče enako dobro doseči na manj invaziven način ali z manj podatki, pogoj ni izpolnjen.
- Tehtanje. Interesi in pravice posameznikov ne smejo prevladati nad tvojimi. Veliko težo imajo njihova razumna pričakovanja, obseg obdelave in njen učinek nanje.
Presojo moraš opraviti in dokumentirati, preden začneš, posameznikom povedati, na kateri zakoniti interes se opiraš (točka (d) člena 13(1)), in spoštovati njihovo pravico do ugovora (člen 21). Pri neposrednem trženju je ta pravica absolutna: ko nekdo ugovarja, prenehaš.
Zakoniti interes ni lažja različica privolitve. EOVP piše, da ga ne bi smeli izbrati zato, ker se zdi manj zahteven, Sodišče EU pa pravi, da je treba pravne podlage razen privolitve razlagati ozko.
Zakaj pri piškotkih ne nadomesti privolitve
Za piškotke veljata dva sklopa pravil, ki se sprašujeta različno:
| 225. člen ZEKom-2 (člen 5(3) Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) | GDPR, člen 6(1) | |
|---|---|---|
| Na kaj se nanaša | Shranjevanje podatkov na napravi in dostop do njih: piškotki, lokalna shramba, piksli, prstni odtis brskalnika | Obdelava osebnih podatkov |
| Kaj sprašuje | Je obiskovalec privolil ali je to nujno potrebno? | Katera od šestih pravnih podlag velja? |
| Zakoniti interes? | Ne. Izjemi sta le prenos sporočila in nujno potrebno shranjevanje | Da, kot ena od šestih pravnih podlag |
Najprej pride na vrsto pravilo o piškotkih. V Sloveniji ga vsebuje 225. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), slovenska različica člena 5(3) Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah: shranjevanje podatkov na napravi obiskovalca ali dostop do njih je dovoljen samo s privolitvijo, ki jo obiskovalec da, potem ko je bil predhodno jasno in izčrpno obveščen. Brez privolitve je dovoljeno le tehnično shranjevanje ali dostop izključno za prenos sporočila in shranjevanje ali dostop, ki je nujno potreben za storitev, ki jo je obiskovalec izrecno zahteval. Izjeme za zakoniti interes ni. Zato potrebuješ pasico za piškotke, tudi če se ti zdi, da imaš za sledenje dober razlog. Več v vodniku Zakon o piškotkih v Sloveniji.
Za to, kar s podatki počneš potem, velja GDPR. EOVP piše, da bo pri uporabi piškotkov ali drugih sledilnih tehnik za trženje ustrezna pravna podlaga verjetno privolitev, tako za njihovo nalaganje in branje kot za obdelavo, ki sledi, kar zakoniti interes praviloma izključuje. V praksi: če za piškotek potrebuješ privolitev, tudi sledenje, ki se nanj naslanja, opreš na privolitev.
Vrsta piškotka pri tem ni pomembna. Lastni ali tretjih oseb, nastavljen s skripto ali s strežnika: odloča namen. Več v vodniku Sledenje na strežniku in privolitev.
Kaj je odločilo Sodišče EU
Meta Platforms proti Bundeskartellamt (C-252/21, 4. julij 2023). Meta se je za personalizirano oglaševanje na podlagi podatkov, zbranih na Facebooku in zunaj njega, med drugim sklicevala na zakoniti interes. Sodišče je sprejelo, da je neposredno trženje lahko zakoniti interes, a odločilo, da uporabniki ne morejo razumno pričakovati, da bodo njihovi podatki brez privolitve uporabljeni za personalizirano oglaševanje, tudi če je storitev brezplačna. Njihovi interesi in pravice prevladajo nad interesom Mete, zato zakoniti interes ne more biti podlaga. Sodišče je opozorilo tudi na obseg obdelave: potencialno neomejeno količino podatkov, ki lahko pri uporabnikih vzbudi občutek, da je njihovo zasebno življenje nenehno pod nadzorom.
Koninklijke Nederlandse Lawn Tennisbond (C-621/22, 4. oktober 2024). Nizozemska teniška zveza je podatke svojih članov proti plačilu in brez njihove privolitve posredovala dvema sponzorjema, trgovcu s športno opremo in prireditelju iger na srečo, za trženje. Nizozemski organ za varstvo podatkov, ki je zvezi izrekel globo, je menil, da so zakoniti lahko le interesi, določeni z zakonom, zgolj poslovni interes pa ne. Sodišče se s tem ni strinjalo: interes ni nujno določen z zakonom, poslovni interes pa je lahko zakonit, če ni v nasprotju s pravom. Obdelava pa mora biti tudi potrebna in Sodišče je pripomnilo, da bi bila manj invazivna pot lahko ta, da bi člane vnaprej obvestili in jih vprašali, ali želijo, da se njihovi podatki posredujejo. Pri tehtanju imajo veliko težo pričakovanja, ki so jih člani razumno imeli ob včlanitvi.
Skupaj: poslovni interes ni izključen, pri sledenju in ciljanem oglaševanju pa navadno prevladajo razumna pričakovanja posameznikov, privolitev pa je manj invazivna pot.
Kaj pravi EOVP
Evropski odbor za varstvo podatkov (EOVP), v katerem sodelujejo vsi evropski organi za varstvo podatkov, te sodbe uporablja v Smernicah 1/2024 o zakonitem interesu (različica 1.0, sprejeta oktobra 2024 za javno posvetovanje):
- Neposredno trženje je lahko zakoniti interes (uvodna izjava 47 GDPR), vendar ne samodejno. Trije pogoji še vedno veljajo.
- Kjer pravilo o piškotkih zahteva privolitev za piškotke ali drugo sledenje, bo privolitev verjetno prava podlaga tudi za obdelavo, ki sledi.
- Invazivno profiliranje in sledenje za trženje, na primer sledenje ljudem med spletnimi mesti, napravami ali storitvami, skoraj nikoli ne prestane tehtanja.
- Manj invazivno trženje, na primer pošiljanje istega kataloga obstoječim strankam, je lažje upravičiti.
Kje je zakoniti interes prava podlaga
Zakoniti interes je dobra podlaga za obdelavo, ki po pravilu o piškotkih ne potrebuje privolitve ali ki naprave obiskovalca sploh ne uporablja. Na primer:
- Varnost in preprečevanje goljufij. Oboje izrecno omenjata uvodni izjavi 47 in 49 GDPR. Na primer prepoznavanje botov, omejevanje števila zahtev ali varnostni dnevniki na strežniku, če obdeluješ le tisto, kar je nujno potrebno.
- Nujni piškotki. Sejni piškotek, nakupovalna košarica ali porazdelitev obremenitve med strežniki ne potrebujejo privolitve. Obdelava za njimi temelji na pogodbi z obiskovalcem ali na zakonitem interesu.
- Shranjevanje izbire glede piškotkov. Shranjevanje same izbire je potrebno, da jo lahko spoštuješ.
Analitika med te primere v Sloveniji ne sodi: po smernicah Informacijskega pooblaščenca analitični piškotki nikoli niso nujni (glej spodaj). Kaj to pomeni za Google Analytics, preberi v vodniku Google Analytics in GDPR.
IAB TCF in stikala „zakoniti interes“
Pasice, zgrajene na IAB Transparency & Consent Framework, pogosto prikazujejo drug seznam stikal z oznako „zakoniti interes“, ki so privzeto vklopljena. Nanašajo se na obdelavo, za katero ponudniki oglaševalskih tehnologij trdijo, da ne potrebuje privolitve.
Pravila TCF (TCF Policies) omejujejo, kaj ta stikala smejo zajemati. Shranjevanje podatkov na napravi ali dostop do njih (namen 1) in oblikovanje ali uporaba profilov za personalizirane oglase ali vsebino (nameni od 3 do 6) smejo temeljiti le na privolitvi. Pri namenih, kot so merjenje uspešnosti oglaševanja, statistika občinstva ali izbira oglasov na podlagi omejenih podatkov, lahko ponudniki izberejo zakoniti interes; obiskovalec lahko temu ugovarja, tvoja pasica pa mu mora to ponuditi.
Za vse, kar bere napravo obiskovalca, torej privolitev zahteva že sam TCF. Za to, ali zakoniti interes ponudnika res izpolnjuje tri pogoje, sta še naprej odgovorna ponudnik in ti kot upravljavec spletnega mesta. Sodišče EU je marca 2024 odločilo, da je niz TC lahko osebni podatek in da je IAB Europe zanj lahko skupni upravljavec. Več v vodniku IAB TCF: kdo ga potrebuje?
Pogoste napake
- „Imamo zakoniti interes, zato pasice ne potrebujemo.“ Zakoniti interes odgovarja na vprašanje po GDPR. ZEKom-2 vseeno zahteva privolitev za vsak piškotek ali sledilnik, ki ni nujen.
- Prehod na zakoniti interes po „ne“. Če obiskovalec zavrne trženje, mu ne smeš še naprej slediti na drugi pravni podlagi. Naknadna menjava podlage poleg tega spodkoplje privolitev, za katero si prosil.
- Privzeto vklopljena stikala zakonitega interesa za sledenje. Vnaprej obkljukana polja niso privolitev (Planet49, C-673/17), profiliranje za oglase pa po pravilih TCF ne sme temeljiti na zakonitem interesu.
- Ni dokumentirane presoje. Brez pisne presoje v treh korakih ne moreš dokazati, da zakoniti interes velja.
- Interes ni naveden. V politiki zasebnosti moraš za vsak namen navesti zakoniti interes in pojasniti pravico do ugovora. Glej predlogo politike zasebnosti.
Kaj pravi Informacijski pooblaščenec
V Sloveniji je Informacijski pooblaščenec (IP) pristojen za nadzor nad pravili o piškotkih po 225. členu ZEKom-2 in je hkrati nadzorni organ za GDPR. V Smernicah o uporabi piškotkov in podobnih sledilnih tehnologij (december 2023) je glede zakonitega interesa jasen:
- Piškotki ne na podlagi zakonitega interesa. Med praksami, ki jih je delovna skupina EOVP za pasice za piškotke označila za neskladne z veljavno zakonodajo, smernice navajajo, da piškotkov ni mogoče nalagati na pravni podlagi zakonitega interesa iz GDPR. Če pasica nalaga piškotke prek stikal za zakoniti interes, je to torej kršitev.
- Analitika vedno s privolitvijo. Analitični piškotki po smernicah nikoli niso nujni, zato je zanje potrebna privolitev, ki mora biti vnaprejšnja in aktivna, ne rešitev, pri kateri jih obiskovalec lahko le naknadno izklopi. To velja tudi za analitiko z lastnimi piškotki. Izjeme za merjenje obiskanosti slovenski zakon nima.
- Pravna podlaga v obvestilu. Med informacijami, ki jih moraš obiskovalcem dati po 13. členu GDPR, smernice navajajo tudi namene obdelave in pravno podlago zanjo.
Zakoniti interes ti torej v Sloveniji ne pomaga obiti pasice. Pride v poštev za obdelavo, ki privolitve po ZEKom-2 ne potrebuje, na primer za varnost ali nujne piškotke.
Viri
- EUR-Lex: Uredba (EU) 2016/679 (GDPR), členi 6, 13 in 21 ter uvodni izjavi 47 in 49
- EUR-Lex: Direktiva 2002/58/ES (prečiščeno besedilo), člen 5(3)
- PISRS: Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), 225. člen
- Informacijski pooblaščenec: Smernice o uporabi piškotkov in podobnih sledilnih tehnologij, različica 2.0 (15. december 2023)
- EOVP: poročilo delovne skupine za pasice za piškotke (januar 2023)
- SEU: zadeva C-252/21, Meta Platforms proti Bundeskartellamt (4. julij 2023)
- SEU: zadeva C-621/22, Koninklijke Nederlandse Lawn Tennisbond (4. oktober 2024)
- SEU: zadeva C-673/17, Planet49 (1. oktober 2019)
- SEU: zadeva C-604/22, IAB Europe (7. marec 2024)
- EOVP: Smernice 1/2024 o obdelavi osebnih podatkov na podlagi točke (f) člena 6(1) GDPR (različica 1.0, javno posvetovanje)
- EOVP: Smernice 2/2023 o tehničnem obsegu člena 5(3) Direktive o e-zasebnosti
- IAB Europe: TCF Policies